Vsak lastnik starejšega psa ali mačke je verjetno že opazil kakšno spremembo v vedenju svojega ljubljenčka. Spremembe se kažejo lahko v tem, da žival nenadoma pozabi, kje so vrata na dvorišče ali tava po stanovanju sredi noči in le stremi v steno. Lahko se ne odzove več na svoje ime, čeprav dobro sliši, ali pa vas pogleduje z nerazumevajočim pogledom, kot da vas vidi prvič v življenju.
Na začetku lahko te spremembe pripišemo običajnemu staranju. Ko pa postanejo ti trenutki zmedenosti vedno pogostejši, ko ljubljenček začne izgubljati sposobnosti, ki jih je imel že desetletja, in se njegovo vedenje spremeni tako močno, da ga komajda prepoznamo, takrat gre morda za nekaj več kot le starost in le to imenujemo sindrom kognitivne disfunkcije.
Alzheimer pri hišnih ljubljenčkih?
Sindrom kognitivne disfunkcije (CDS) je stanje, ki ga lahko primerjamo z Alzheimerjevo boleznijo pri ljudeh. Gre za postopno propadanje možganskih funkcij, ki prizadene starejše pse in mačke. Je stanje, ki vpliva na spomin, učenje in zaznavanje okolice.
Predstavljajte si, da bi se nekega jutra zbudili in ne bi več vedeli, kje je vaša spalnica. Da bi pozabili imena najbližjih, kako uporabljati stvari, s katerimi ste ravnali celo življenje in bi v lastnem stanovanju tavali kot v labirintu. Točno to doživljajo naši ljubljenčki s CDS – njihov svet postaja vedno bolj nejasen.
In to ni redkost. Raziskave kažejo, da je kognitivna disfunkcija precej pogosta: prizadane kar 14–35 % psov, starejših od 8 let, in več kot 50 % psov, starejših od 11 let. Pri mačkah je zgodba podobna – kar polovica mačk, starejših od 15 let, kaže znake kognitivnega upada.
Z izboljšano veterinarsko oskrbo naši ljubljenčki živijo dalj časa, kar pomeni, da se tudi s kognitivno disfunkcijo srečujemo vse pogosteje.
Kako prepoznati sindrom kognitivne disfunkcije?
Veterinarji za lažje prepoznavanje uporabljajo kratico DISHAA, ki pomaga prepoznati glavne simptome:
Dezorientacija: Žival se izgubi v lastnem stanovanju ali dvorišču, zre v steno, se zaleti v pohištvo ali stoji pri napačni strani vrat.
Interakcije: Manj zanimanja za igro, ne prihiti več veselo do vrat,…
Spanje: Žival je budna vso noč in tava naokoli, dan pa prespi. Ritem dan-noč je popolnoma zamenjan.
Higiena: Začne urinirati ali defecirati po hiši, čeprav tega prej ni počela.
Aktivnost: Manj volje do sprehoda, brezciljno tava sem in tja, gleda v prazno.
Anksioznost: Postane tesnobna, ne mara biti sama, lahko postane celo agresivna.
Pomembno je razlikovati med običajnim staranjem in kognitivno disfunkcijo (CDS). Starejše živali postanejo počasnejše, več spijo, slabše slišijo in vidijo. To je normalno. Opozorilen znak pa je, če pes pozabi naučene ukaze, se izgubi na znani poti, ne prepozna domačih, zamenja noč za dan…

Kako lahko pomagamo?
Čeprav CDS ni mogoče pozdraviti, pa lahko njegovo napredovanje upočasnimo in izboljšamo kakovost življenja:
Veterinarski pregled: Najprej je potrebno izključiti druge težave in bolezni, ki lahko povzročajo podobne simptome.
Prehrana: Hrana, bogata z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami (Conecta plus) in snovmi, ki podpirajo možganske funkcije.
Dopolnila: Antioksidanti, vitamini B kompleksa, ginko lahko pomagajo upočasniti propadanje možganskih celic. Cognivan nudi odlično podporo in se že vrsto let uporablja za podporo pri kognitivni disfunkciji.
Stimulacija: Miselne igre, novi triki, nove poti na sprehodu lahko pripomorejo k upočasnjenemu propadu možganskih funkcij.
Rutina: Starejše živali potrebujejo predvidljiv dnevni red – hranjenje, sprehodi in počitek ob istem času vsak dan.
Prilagojeno okolje: Več svetlobe ponoči, enostaven dostop do vode in stranišča, mehke površine za počitek.
Potrpežljivost je ključ: Najvažnejše je razumevanje, da vaš ljubljenček ne dela tega namenoma. Potrebuje le vašo ljubezen, potrpežljivost in podporo še bolj kot kadarkoli prej.
Če opazite kakršnekoli spremembe v vedenju starejšega ljubljenčka, se posvetujte z veterinarjem. Zgodnje ukrepanje lahko občutno izboljša kakovost preostalih let skupnega življenja.













































